ŽIVLJENJEPIS dr. Stane Pejovnik

2. Izobrazba

Diplomirani inženir (dipl. inž.) 1970, kemija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Univerza v Ljubljani

Magister znanosti (mag.) 1975, kemija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Univerza v Ljubljani

Doktor znanosti (dr.) 1978, kemija
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
Univerza v Ljubljani

3. Poklicna pot

Sedaj
profesor za znanost o materialih
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
predstojnik Katedre za anorgansko tehnologijo in materiale
Univerza v Ljubljani

2009–2013
rektor
Univerza v Ljubljani

2005–2009
dekan in profesor za znanost o materialih na Oddelku za kemijsko tehnologijo in znanost o materialih,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (prodekan 2003–2005),
Univerza v Ljubljani

2000–2003
državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport
Vlada Republike Slovenije

1999–2000
profesor za znanost o materialih,
Oddelek za kemijsko tehnologijo in znanost o materialih,
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo,
Univerza v Ljubljani

1982–1999
direktor Kemijskega inštituta, Ljubljana

1977–1982
docent na Oddelku za kemijsko tehnologijo in znanost o materialih, Univerza v Ljubljani, in raziskovalni sodelavec v Laboratoriju za keramiko, Institut Jožef Stefan, Ljubljana (s krajšim delovnim časom – 1/3)

1975–1976
asistent na Oddelku za kemijsko tehnologijo in znanost o materialih, Univerza v Ljubljani, in višji asistent v Laboratoriju za keramiko, Institut Jožef Stefan, Ljubljana (s krajšim delovnim časom – 1/3)

1970–1975
asistent, Institut Jožef Stefan, Ljubljana

Gostovanja v tujini:

1976–1977
gostujoči raziskovalec, Max-Planck-Institut für Werkstoffwissenschaften, Pulvermetallurgisches Laboratorium, Stuttgart, Nemčija

1987 (4 mesece)
gostujoči raziskovalec, North Carolina State University, Raleigh, ZDA

1992 (7 mesecev)
gostujoči profesor
Tehniška univerza Gradec,
Gradec, Avstrija

Akademska pot:

1978–1982
docent, Univerza v Ljubljani

1982–1989
izredni profesor, Univerza v Ljubljani

1989
redni profesor za znanost o materialih, Univerza v Ljubljani

4. Glavna raziskovalna področja in dosežki

Raziskovalno delo S. Pejovnika je bilo usmerjeno v proučevanje procesa sintranja v treh glavnih smereh:

• vpliv defektne strukture (nestehiometrije) na sintranje oksidov, predvsem rutila (1968–1974),
• eksperimentalno preverjanje in statistična analiza veljavnosti različnih modelov sintranja (1972–1978),
• sintranje v prisotnosti tekoče faze in sintranje v kemijsko heterogenih sistemih na podlagi modelnih eksperimentov in računalniške simulacije procesov (1976–1984).

Od leta 1984 do 1992 so bili raziskovalni cilji usmerjeni na področje obnovljivih virov energije, predvsem v raziskave baterij Li/SOCl₂ z vidika znanosti o materialih, vključno s študijami faznih ravnotežij v binarnih sistemih Li-Al in Li-B.

V zadnjih petih letih se njegovo raziskovalno delo osredotoča na:

• razvoj in uporabo impedančne spektroskopije pri raziskavah ionskih kristalov in mej med kovinami in ionskimi prevodniki ter vpliva površin na te pojave,
• proučevanje pasivacije v litij-ionskih baterijah (Li/LiFePO₄),
• proučevanje transportne kinetike in sprememb kemijske sestave v trdnih mešanih prevodnikih,
• raziskave kompozitnih materialov za nanostrukturirane elektrode v sekundarnih litij-ionskih baterijah ter vpliva veziv na elektrokemijske lastnosti,
• vpliv površinskega naboja na stabilnost disperzij in suspenzij,
• pripravo in karakterizacijo ogljikovih nanocevk in nanocevk MoSi₂.
• Pejovnik je avtor ali soavtor več kot 200 recenziranih objav v revijah in zbornikih ter sourednik šestih knjig – zbornikov. Predstavil je številne prispevke in vabljena predavanja ter obiskal več laboratorijev v evropskih državah, ZDA in na Japonskem.

WoS: Hirschev indeks 24, citati brez samocitatov 2000.

Celoten seznam objav je dostopen na:

http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=01859

S. Pejovnik je bil član mednarodnih in domačih odborov številnih konferenc o sintranju in znanosti o materialih v Evropi. Vodil je sekcije na konferencah o sintranju, raziskavah materialov, stereologiji in raziskavah baterij po vsem svetu.

Bil je predsednik upravnega odbora za področje Kemija na površinah in mejnih ploskvah v okviru EU projekta COST: Kemija.

S. Pejovnik je bil vodja:

• bilateralnega jugoslovansko-ameriškega projekta »Visokotemperaturni materiali«,
• slovensko-nemškega projekta »Impedančna spektroskopija materialov«,
• sovodja projekta NATO SfP »Litij-ionski akumulatorji« in
• vodja slovensko-nemškega projekta »Nanašanje gradientnih difuzijskih barier na kompozite na osnovi SiC in C« ter vodja več kot 20 slovenskih raziskovalno-razvojnih projektov.

S soavtorji je objavil več kot 30 tehničnih poročil (večinoma v slovenščini), je imetnik petih patentov in štirih tehničnih izboljšav.

S. Pejovnik je profesor za znanost o materialih na Univerzi v Ljubljani, kjer predava predmete s področja znanosti o materialih. Na North Carolina State University je predaval predmet Uvod v znanost o materialih za inženirje, na Tehniški univerzi Gradec pa predmet Napredna keramika.

S. Pejovnik je dejavno sodeloval v različnih odborih in na konferencah o prepletanju znanosti, tehnologije in družbe. Bil je sopredsednik mednarodnega združenja FORUM Bled (skupaj z dr. Erhardom Buskom) in glavni organizator mednarodne konference FORUM Bled, posvečene znanstvenim politikam, znanstvenemu in tehnološkemu sodelovanju ter prenosu tehnologij. Je dejaven član Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, bil je predsednik Odbora za naravoslovne vede (1994–2000) in je sedaj predsednik Nacionalne komisije za UNESCO. V okviru Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je njegova glavna naloga usklajevanje dejavnosti, povezanih z jugovzhodno Evropo. Bil je član Znanstvenega sveta ROSTE (Regionalni urad UNESCO za znanost v Evropi).

Tri leta je bil državni sekretar za visoko šolstvo (in namestnik ministra) na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. V tem času je bil član številnih nacionalnih in mednarodnih odborov ter delovnih skupin na evropski ravni, predvsem s področja bolonjskega procesa in lizbonske konvencije.

5. Priznanja in nagrade:

• študentska Prešernova nagrada (1969),
• nagrada Sklada Borisa Kidriča za patente in izboljšave (1977),
• nagrada Sklada Borisa Kidriča za izjemne objave s področja sintranja v prisotnosti tekoče faze (1981),
• ambasador znanosti Republike Slovenije (državno priznanje za izjemne raziskovalne dosežke in mednarodno uveljavljanje slovenske znanosti) (1994),
• nagrada Maksa Samca za izjemen prispevek k dosežkom Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (2010),
• častni doktorat (Honoris Causa), Clarkson University, ZDA (2012),
• Slovensko kemijsko društvo (član IUPAC – tajnik 1986–1991, član upravnega odbora od 1992),
• Zveza kemikov in kemijskih inženirjev Jugoslavije – predsednik 1985–1987 (od 1988 izvoljeni častni predsednik),
• Mednarodno društvo za stereologijo (član od 1984; predsednik Odbora za instrumentacijo 1984–1986),
• Mednarodni inštitut za znanost o sintranju – fellow (2008),
• Slovensko društvo za materiale (član upravnega odbora od 1992),
• SATENA – Slovenska akademija tehniških in naravoslovnih znanosti (član od 1994),
• sopredsednik mednarodnega združenja FORUM Bled (skupaj z dr. Erhardom Buskom) (1995–2012),
• Inženirska akademija Slovenije – član (od 2001) in predsednik (2013–2015),
• član Mednarodne inženirske akademije (od 2009),
• član Svetovne akademije umetnosti in znanosti (od 2005),
• akademik ANURS (od 2011).

6. Članstva in funkcije v znanstvenih in strokovnih združenjih

• Slovensko kemijsko društvo (član IUPAC – tajnik 1986–1991, član upravnega odbora od 1992),
• Zveza kemikov in kemijskih inženirjev Jugoslavije – predsednik 1985–1987 (od 1988 izvoljeni častni predsednik),
• Mednarodno društvo za stereologijo (član od 1984; predsednik Odbora za instrumentacijo 1984–1986),
• Mednarodni inštitut za znanost o sintranju – fellow (2008),
• Slovensko društvo za materiale (član upravnega odbora od 1992),
• SATENA – Slovenska akademija tehniških in naravoslovnih znanosti (član od 1994),
• sopredsednik mednarodnega združenja FORUM Bled (skupaj z dr. Erhardom Buskom) (1995–2012),
• Inženirska akademija Slovenije – član (od 2001) in predsednik (2013–2015),
• član Mednarodne inženirske akademije (od 2009),
• član Svetovne akademije umetnosti in znanosti (od 2005),
• akademik ANURS (od 2011).

7. Druge strokovne dejavnosti

• urednik: Acta Stereologica,
• član mednarodnih uredniških odborov: Acta Chimica Slovenica, Image Analysis & Stereology (do 2005), Metals and Alloys, Nova proizvodnja, Informacije MIDEM,
• upravni odbor Sklada Borisa Kidriča (član 1983–1986),
• Odbor za nagrade s področja tehniških ved pri Skladu Borisa Kidriča, predsednik (1986–1990),
• upravni odbor podjetja TOVIL (1991–1992),
• Odbor za finance in metodologijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (predsednik 1992–1993),
• Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izvolitev v znanstvene nazive v slovenskih raziskovalnih organizacijah pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (član in predsednik za naravoslovne in tehniške vede od 1995),
• Komisija za evalvacijo slovenskih raziskovalnih organizacij pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (predsednik od 1994),
• strokovnjak UNIDO za keramične materiale – dve misiji v Turčiji (1990),
• Tehnični odbor za kemijo – akcija EU COST (član od 1990),
• upravni odbor akcije COST, področje: Kemija na površinah in mejnih ploskvah (predsednik 1993–1995),
• Slovenska nacionalna komisija za UNESCO (član 1993–2001), predsednik (od 2001),
• Odbor za naravoslovne vede Slovenske nacionalne komisije za UNESCO (predsednik 1994–2000),
• član nemško-slovenskega odbora za znanstveno sodelovanje (1993–2000),
• član skupnega ameriško-slovenskega odbora za znanstveno sodelovanje (1996–2000),
• član Sveta Republike Slovenije za meroslovje (od 1995),
• član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (1994–1998),
• član Slovenskega meroslovnega sveta (1997–1999),
• član predsedstva Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije – KORIS (1996–1998),
• član Sveta za tehnologijo in razvoj pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (1999),
• član upravnega odbora farmacevtske družbe LEK (1998–2002),
• predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije (1999–2001),
• član upravnega odbora družbe Geoplin (od 2003) in družbe Geoplin plinovodi (od 2004),
• član Znanstvenega sveta Regionalnega urada UNESCO za znanost in tehnologijo v Evropi (od 2003),
• član Upravnega odbora Univerze v Ljubljani (2005–2009),
• član Senata Univerze v Ljubljani (2005–2009),
• podpredsednik Evropskega nadzornega odbora pri FEANI (2008–2010),
• član Stalnega odbora ESF za fizikalne in tehniške vede (PESC) (2008–2013),
• član Strokovnega odbora ESF za znanost o materialih in inženirstvo (MatSEEC) (od 2009),
• Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, predsednik (2001–2015).